Bele kuhinje, tj. kuhinje s štedilnikom in dimnikom, so začeli graditi v 30. letih 20. stoletja. V nekaterih manjših hišah so takrat nadomestili črno kuhinjo z belo, navadno pa so črno kuhinjo pustili in umestili štedilniško kuhinjo v kak drug prostor. V črni kuhinji so še naprej sušili meso, kuhali za živino in pekli kruh. Ponekod so šele po drugi svetovni vojni popolnoma odstranili črno kuhinjo. Kuhanje na štedilniku še ni pomenilo spremembe v prehranjevanju. Osnova so bila doma pridelana žita. Iz ajdove ali koruzne moke so vsak dan pripravili žgance, iz ješprenja so kuhali ričet in iz prosa kašo. Pšenično moko so uporabljali za različno nadevane krape. Skuhano prekajeno svinjsko meso je prišlo na mizo samo ob nedeljah. Le ob semnju ali košnji so večji kmetje zaklali ovco. Perutnino so večinoma prodali. Sveža zelenjava je prišla na mizo poleti, kislo zelje in kisla repa pa sta bila čez zimo pomembna prehrambna elementa. Z možnostjo konzerviranja v zamrzovalnih skrinjah so se prehranjevalne navade močno spremenile.
