Teritev je bila težje žensko opravilo. S trenjem so novembra iz lanenih stebel strle predivo. Zrel lan so najprej populili, popipali, posušili in nato osmukali, rəflali. Skozi dolge kovinske zobe na smukalniku, rifəlnu, so vlekli stebla, da so semenske glavice odpadle. Stebla so razprostrli na travniku in jih izpostavili soncu in dežju, dokler se vlakna stebel niso omehčala. Pred trenjem so morali stebla ponovno sušiti in segreti. To delo je opravila »suhla«, izkušena ženska, ki je grela in obračala lanene snope, pušle, na lesah nad zakurjeno pečjo v paštbi ali nad terično jamo. Terice so potem polagale lan preko spodnjega dela trlic, z zgornjim pa so tako dolgo tolkle, dokler niso odpadla vsa slabša, lesena vlakna, imenovana pezdir. Delo je bilo naporno. Gospodinja, za katero so trle, je morala skrbeti za dobro in izdatno jedačo. Ob teritvi so imele terice posebne pravice. Lovile so fante, ki so jih videle blizu terišča. Tisti, ki so ga ulovile, je moral od njih odkupiti šopek rož. Z denarjem so si terice kupile pijačo ali pa so šle po opravljenem delu v gostilno. Lan so gojili do srede 20. stoletja.
m1: Smukalnik
rífl – nar., za odstranjevanje semenskih glavic od lanenih stebel, do srede 50. let 20. stoletja, zbirka J. Lesjak.
m2, 3: Trlica
trlca – nar., za teritev lanenih stebel, do srede 50. let 20 stoletja, zbirka J. Lesjak.
