Večje količine stelje so v prvi polovici 20. stoletja dobili v gozdu ob suhem vre-menu jeseni in spomladi. Nabrali so mah s kratkimi kosami in pograbili bukovo listje. Steljo so zvozili domov v listnatih koših, ki so bili večji in niso imeli stranske odprtine kakor gnojni koši. Nekateri kmetje so za steljo uporabljali smrekove veje, ki so jih nasekali s tesarsko sekiro, plankačo. Nastiljali so tudi s koruzno slamo in plevami, razen z ječmenovimi, ki so imele preostre rese. Pred drugo svetovno vojno so rezali šoto, za nastilj so uporabljali posušene in zdrobljene kocke šote. Kmetje, ki nimajo žita, danes nastiljajo z žagovino z bližnjih žag.
I 1 : Kosa
kosà – nar., za košnjo mahu za steljo, do 60. let 20. stoletja, zbirka J. Lesjak.
I 2 : Grablje
hráble – nar., za grabljenje sena, slame in stelje, do 60. let 20. stoletja, Velika vas.
I 3 : Košara
kórp – nar., za nošenje stelje ali trave, druga polovica 20. stoletja, zbirka J. Lesjak
