V prvi polovici 20. stoletja so za krmo dodajali senu slamo. Zmes slame in sena so narezali približno na 7 cm dolgo. Krmo za konje so rezali še drobneje, ker so jo mešali z deteljo. Za rezanje krme so pred drugo svetovnovojno uporabljali slamoreznice na ročni pogon in slamoreznice na gepelj, ki ga je poganjala živina. Samo veliki kmetje so imeli že takrat slamoreznice na bencinski motor. Po elektrifikaciji v 50. letih 20. stoletja so se uveljavile slamoreznice na električni motor. Pozimi so rezali krmo skoraj vsak dan. V 60. letih 20. stoletja so začeli graditi boljše jasli, povečala se je količina sena, za silažno prehrano živine so začeli uporabljati koruzo, zato rezanje slame in sena ni bilo več potrebno. Krmno peso za prašiče so surovo nasekali, prvotno s sekavom v lesenem koritu, kasneje tudi s stroji. Krompir so kuhali v posebnih kotlih ali v loncih, ki so jih potisnili v krušno peč. Skuhan krompir so morali še topel stlačiti z lesenim štempfarjem. Prašičji krmi so dodajali še ajdove pleve in zmleto žito. S tem so ačeli krmiti prašiče septembra, da so se pred klanjem pozimi zredili. Poleti so za krmo nabirali koprive, velike liste divjih rastlin in odstranjevali zunanje liste pri krmni pesi. Večje količine so narezali na slamoreznici. Danes krmijo prašiče predvsem z žitom.
