Na slabo pluženih poteh so bile sani v preteklosti nepogrešljivo prevozno sredstvo. Vprežne sani so bile sestavljene iz dveh delov – to so bile prednje sani ali kurte in zadnje sani, ki so bile lahko dolge ali krajše. Kratke zadnje sani so bile večinoma prilagojene gnojnemu košu, dolge pa lojtrniku in za nalaganje hlodovine. Za spravilo lesa z gore po zelo strmih poteh so uporabljali samo prednje sani. Hlodi so bili naloženi tako, da so zadaj drseli po tleh. Samotežnice so uporabljali v glavnem na hribovitih območjih za dovažanje sena s senožeti in prevažanje manjših tovorov. Sani za osebni prevoz so bile na podeželju redke.