Sedlarstvo

Sedlarji so izdelovali komate, konjsko opravo (uzde, vajeti in prsno opremo), ne- kateri pa tudi žimnice. Z izdelovanjem sedel so se ukvarjali v večjih mestih samo »športni sedlarji«. Na podeželju jahanje s sedli ni bilo razširjeno, če že, potem so uporabljali kar z odejo. Konjska oprava se je pri težkem delu na polju ali spravilu lesa mnogokrat poškodovala. Za popravljanje so sedlarji hodili tudi v štero. V delavnicah so za vpenjanje usnja pri obdelavi uporabljali resl, podobno kakor kolarji kolarski stol. Za prirezovanje trdega govejega usnja so potrebovali dobro nabrušene nože, za ročno šivanje pa šilo, dve šivanki s topo konico in dreto, namazano s smolo. Blazine pri komatu so polnili z žimo in tudi s svinjskimi ščetinami. Polnilo za blazine in žimnice so morali vedno znova scefrati in zrahljati na posebnem stroju.

č2: Uzda

uzdà – nar., za vodenja konja, do 60. let 20. stoletja, zbirka J. Lesjak.

č3: Komat (za delo)

kómat – nar., za vprego konja, do 60. let 20. stoletja, zbirka J. Lesjak.

č4: Komat

kómat – nar., za vprego konja ob prazničnih priložnostih, do 60. let 20. stoletja, zbirka J. Lesjak.

č5: Volovski komat

kómat za vovà – nar., do 50. let 20. stoletja, zbirka J. Lesjak.