Polna poslikana skrinja je bila kazalec bla-gostanja v družini. Skrinja je bila pomem- bnejši del pohištva, ki ga je prinesla v zakon ženska v tako imenovani bali. Bala se je pri pripadnikih različnih družbenih plasti razlikovala, najpogosteje pa je vsebovala poleg skrinje še rjuhe s čipkami, posteljnino, pohištvo za zakonsko spalnico, žimnice in živino (najpogosteje kravo, prašiča, drobnico). Vožnja bale je bila v 20. stoletju povezana s posebnimi obredi, na ženinov dom so jo vozili nekaj dni pred poroko. Starejša je bila vožnja bale po ženitovanju brez obredja. Nevesta je prinesla v zakon poleg bale tudi doto, nekaj denarja. Sicer je pri dedovanju veljalo načelo primogeniture (prvorojenstva). Starši so običajno predali posestvo prvorojenemu sinu, ki je moral izplačati v denarju ali naturalijah brate in sestre. Če ni bilo moških potomcev, je posestvo prejela ena od hčera, ki je prav tako izplačala sestre. Ob predaji posestva sta se nekdanji gospodar in gospodinja umaknila v paštbo. V poslikanih skrinjah so hranili obleke, blago, posteljnino, stale so v izbah oz. »hišah« kasneje tudi v vežah.
š 1 : Skrinja
číšta – nar., za shranjevanje platna, rjuh, brisač in obleke, do 60. let 20. stoletja, Ledince
Do srede 20. stoletja – ponekod tudi dlje – je bila »izba« oziroma »hiša« osrednji prostor za druženje v hiši. V njej je družina jedla vsaj tri dnevne obroke – zajtrk, kosilo in večerjo. Bila je namenjena prazničnim in vsakdanjim opravilom. V izbi so spali, predli, luščili koruzo, tu so delali krojači, šivilje, tkalci in čevljarji, ki so prišli k hiši. Izba je bila družabni prostor za družino in hkrati tudi prostor za stike družine s širšo skupnostjo. Tu so se poslovili od mrtvih družinskih članov. Z nastankom bele kuhinje in zmanjšanjem števila družinskih članov je kuhinja prevzela pri nekaterih družinah prvotno vlogo izbe kot osrednjega komunikacijskega prostora.
p 1 . Stenska ura
prva polovica 20. stoletja, Šoštanj (SLO)
