Vprvi polovici 20. stoletja tramov za ostre- šja niso žagali, ampak so jih obtesali s tesačo. Z napeto vrvico so najprej označili, kje morajo tesati. Vse dele strešne konstrukcije so sestavili na tleh, jih označili, razdrli, dvignili na stavbo in jih spet sestavili. Približno do druge svetovne vojne so bile strehe stanovanjskih in gospodarskih poslopij pokrite s skodlami iz smrekovega lesa. Najprimernejše je bilo približno stoletno drevo, ki v deblu ni imelo vej. Po navadi so s sekiro malce zasekali v lubje in ugotovili, ali so vlakna lepo ravna. Skodle so cepili s posebno sekiro in lesenim kladivom. Nacepljene skodle so povezovali v snope z vrbovimi šibami. Na streho so jih podajali v snopih, ki so jih pred kritjem namočili v vodi. Za pribijanje so uporabljali posebne žeblje s ploščato glavo in zelo ostro konico
