Za prevažanje tovorov so na vozove na- meščali različne nastavke: hrote, tj. lojtrnik (med drugim za spravljanje sena in žita), gnojni koš in koš za steljo. Medtem ko so vozove izdelovali kolarji, so koše pletli kmetje večinoma sami iz leskovih šib. Kajžarji, ki so imeli samo kravo ali dve, so najpogosteje imeli le samotežne gare. Vlekel jih je človek. Kadar so potrebovali voz z vprego, so si ga izposodili pri kmetih, kar so imenovali svez. Svez so odslužili z delom, npr. tako, da so pomagali pri žetvi ali spravljanju sena. Ker sta bila konj in konjska oprema draga, je do druge svetovne vojne mnogo kmetov vpregalo za delo vole in celo krave. Vpregali so jih v čelne jarme, jarmiče (za posamezno žival) ali starejše posebne komate. Pred uveljavitvijo traktorjev je bil konj najpomembnejša delovna žival. Kmetje so uporabljali za delo in praznične priložnosti različne komate. Za osebni prevoz ob prazničnih priložnostih so imeli večji kmetje koleslje, tj. odprte vozove s štirimi kolesi. Dvokolesno vozilo, »gig«, je bilo značilno za mesto.
