Vera je bila del vsakdanjega družinskega življenja. Verska znamenja so imeli v vseh bivalnih prostorih: v izbi, v kuhinji in vkamrah. Na več mestih so imeli blagoslovljeno vodo, največkrat v veži pri izhodu. K molitvi se je zbrala vsa družina skupaj s posli vsaj trikrat na dan. Ob delavnikih je v cerkvi zvonilo ob petih zjutraj, opoldne, o mraku je zvonilo večernico. Cerkveno zvonjenje je bilo družini znamenje za začetek molitve. Z molitvijo so začeli in končali nekatera dela. Največ so molili v adventu in v postnem času. Maja so se udeleževali majniških pobožnosti. Ob nedeljah so hodili v cerkev dopoldan in popoldan, ko je bil po rožnem vencu blagoslov. K maši so do 50. let 20. stoletja množično hodili tudi ob delavnikih. Romali so v bližnje in oddaljene kraje, predvsem v Marijine cerkve.
