Vsakih štirinajst dni – le redko vsak teden – so ženske prale. Najpogosteje so prale perilo v ponedeljek in torek. Na prvi petek po mlaju navadno niso prale, saj so verjele, da bo tistega, ki mu bodo prale, ubila strela. Prale so v posebnih škafih, splakovale pa najpogosteje pri potoku.Namesto pralnega praška so v prvi polovici 20. stoletja ponekod uporabljali presejan bukov pepel, ki raztopljen v vodi, daje močno lužilo. Do elektrifikacije so uporabljali različne likalnike. Polnili so jih z žarečim ogljem ali pa so jih greli na štedilniku. Štedilnik so zato kurili tudi z oluščenimi koruznimi storži, ker je potem hitro dal toploto. Za likanje lepšega perila so uporabljali likalnike s segretim, vstavljivim železnim vložkom, ker jih ni bilo treba postavljati na umazano štedilnikovo ploščo. Za likanje in mehčanje prta so uporabljali tudi valjarje. Vlažen prt so ovili okoli valjarja in ga z leseno deščico premikali sem ter tja.
