Žetev je bila težje opravilo, pri katerem je sodelovalo več ljudi, domačih, sosedov in dninarjev. Že med svetovnima vojnama so želi s posebno koso. Kjer je bila v žito posejana detelja (najpogosteje v ječmenu), so požele žanjice više, vrhvále, s srpom. Druga žita so želi moški s koso, ženske pa so povezovale snope. Snope so zlagali v kope, hekre: tri ali štiri spodaj, obrnjene s klasjem navzgor, enega na vrhu s klasjem navzdol. Pri dolgi slami so snop na vrhu prepognili na polovico v klobuk, tako da je voda po njem odtekala. Način zlaganja so prilagodili vrsti žita. V 60. letih 20. stoletja so začeli žeti s kombajni. Jeseni so spravljali z njiv krompir, zelje, koruzo, krmno peso in repo. Pri pobiranju krompirja so si vaščani med seboj pomagali.
