Zgodovina muzeja

Na Kostanjah je s prizadevanjem članov Slovenskega prosvetnega društva Drabosnjak in mnogih sodelavcev s Koroškega in iz Republike Slovenije nastala muzejska zbirka, ki ohranja dediščino preteklosti, hkrati pa spodbuja k opazovanju in učenju, predvsem pa k boljšemu razumevanju vsakdanjega življenja. Zbirka je dobila domovanje v Zgornji vasi v obnovljenem župnijskem gospodarskem poslopju, ki ga je društvo na pobudo župnika Stanka Trapa in predsednika Janeza Lesjaka odkupilo in prenovilo leta 1975 po posredovanju Krščanske kulturne zveze in Slovenske prosvetne zveze ter s finančno pomočjo matične Slovenije.

Društveno življenje na Kostanjah ima bogato zgodovino. Domačini so že leta 1903 ustanovili Slovensko izobraževalno društvo za Gozdanje in okolico z namenom, da izobražuje slovensko kmečko prebivalstvo in ohranja slovenski jezik in kulturo. Med drugo svetovno vojno je bilo delovanje društva prepovedano. Leta 1973 je delo ponovno zaživelo na pobudo Janeza Lesjaka in društvo je dobilo ime Slovensko prosvetno dru- štvo Drabosnjak, povzeto po znanem bukovniku Andreju Schusterju-Drabosnjaku, ki je v letih 1768–1825 živel v Zgornjih Jezercah nad Vrbo. Kulturna dejavnost društva se je razvijala predvsem na področju petja in uprizarjanja gledali- ških iger. K poživitvi kulturnega življenja na Kostanjah je prispevala zlasti uprizoritev Drabosnjakovega Pasijona v letih 1982 in 1983, nato pa še druge uspešne kulturne prireditve. Ob gledališki dejavnosti je potekalo tudi intenzivno zbiranje predmetov, orodja in naprav iz vsakdanjega življenja, ki so jih shranjevali v obnovljenem društvenem domu. Hranili so tudi dragocenosti s področja duhovne kulture, med katerimi so pomembni zlasti gledališki kostumi za pasijonske igre.

V letu 1998 so se mladi društveniki odločili za strokovno obnovo Drabosnjakovega doma in za načrtno ureditev muzejske zbirke. K sodelovanju so povabili Krščansko kulturno zvezo, Slovensko prosvetno zvezo in Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik. Krščanska kulturna zveza je pridobila za sodelovanje Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, ki je finančno omogočilo obnovo Drabosnjakovega doma in postavitev muzejske zbirke. Obnovo društvenih in razstavnih prostorov v spodnjem delu Drabosnjakovega doma je finančno podprlo avstrijsko ministrstvo za kulturo (Bundesministerium für Unterricht, Kunst und Kultur). Projekt je podprla tudi občina Vrba. Obnovitvena dela so potekala vse od leta 1998. Najprej je bilo treba pripraviti konservatorski program in izvedbeni načrt, šele nato je lahko stekla obnova. Temeljito je bilo treba utrditi vse zidane in lesene dele pritličja, nadstropja in podstrehe, streho prekriti z novo kritino, obnoviti ostrešje, vgraditi termoizolacijske materiale in stare patinirane deske, izrezati line v prvotni podobi, popraviti vsa okna in vrata, napeljati elektriko po standardih muzejske stroke, obiti podstreho z mavčnimi ploščami, izvesti drenažne jarke, pobeliti zidano zunanjščino, izvesti prvotno dekoracijo, očistiti in zaščititi les z insekticidi in voskom, postaviti leseni lopi na sprednji in zadnji strani doma za muzejski depo ter opraviti še vrsto drobnih del.

Zahtevno je bilo tudi urejanje muzejske zbirke. Bogato zbirko predmetov, ki je po nepričakovani smrti Janeza Lesjaka ostala popolnoma brez sledu o izvoru, izročiteljih, uporabnikih, času in namenu uporabe, so v 90. letih 20. stoletja dopolnili še novi, podarjeni predmeti iz družinske hiše Micke Miškulnik iz Šentjakoba v Rožu. Kasneje so bili pridobljeni še nekateri načrtno odbrani predmeti, da je zbirka dobila zaokrožene tematske sklope. Zbirka šteje zdaj približno štiristo predmetov iz obdobja od zadnje četrtine 19. Do druge polovice 20. stoletja.Muzejske predmete je bilo treba najprej selekcionirati, restavrirati, evidentirati, fotografirati in v grobem razporediti po tematskih sklopih. Delo je potekalo ob sodelovanju večjega števila strokovnjakov iz Avstrije in Slovenije. Na Kostanjah in v različnih krajih Roža, predvsem v Bilčovsu in Šentjakobu, so v pogovoru s pripovedovalci zbrali podatke o razširjenosti predmetov (tako geografske kot tudi glede na socialno strukturo njihovih uporabnikov), o funkciji predmetov, času uporabe, o poimenovanju predmetov in njihovih sestavnih delih. Ob strokovnih (knjiž- nih) so zapisovali tudi narečne izraze, ki jih uporabljajo na Kostanjah, v Šentjakobu in v Bilčovsu. Sledile so inventarizacija in tipološka razvrstitev predmetov v vsebinske sklope ter postavitev stalne razstave. Glede na strukturo predmetov in zmožnosti razstavnih prostorov so predmeti razvrščeni v tri osrednje vsebinske sklope. V prvem delu razstave, na gumnu, so predstavljene poglavitne dejavnosti kmečkega gospodarstva, ki so do srede 20. stoletja zagotavljale preživetje samooskrbovalnim podeželskim družinam. Tu spregovori opredmetena pripoved o delu ljudi od setve do žetve, od reje živine do pridobivanja živalskih produktov in o transportnih sredstvih. V prvem razstavnem prostoru nad gumnom so na ogled predmeti domačih obrtnih dejavnosti (tako izdelki kot orodje) in gozdarstva, ki je bilo glavna gospodarska dejavnost za pridobivanje obrtniških surovin. V zadnjem razstavnem prostoru so na ogled predmeti, povezani z delom in življenjem v hiši. Med različnimi (ob)hišnimi dejavnostmi izstopa teritev lanu kot pomembnejše žensko opravilo; vsebinsko se navezuje na druga ženska hišna opravila. Razstava se sklene za hiš- nimi vrati, v najbolj zasebnih prostorih vsakdanjega družinskega življenja. Drabosnjakov dom in njegovi razstavni prostori so urejeni v naravnih materialih lesa, kamna in opeke in so primeren medij za prikaz nekdanjih oblik gospodarskih prizadevanj in vsakdanjega življenja. Predmeti so odbrani iz vaškega okolja in so oprijemljivi pričevalci praznične in vsakdanje življenjske podobe na dvojezičnem ozemlju. Pričajo, spominjajo in opominjajo; želimo, da tudi spregovorijo! Zato je namen razstave pribli- žati nekdanji življenjski slog sodobnemu človeku in mu ponuditi možnosti za premislek in (morda) tudi izziv za inovacijo. Koliko znanja in vsakovrstnih spretnosti govori iz razstavljenih predmetov! Zato je tudi zbirka zasnovana komunikativno, da sproži v človeku miselne izzive in željo po pogovoru. In tudi v tem pogledu zbirka nagovarja h komunikaciji obeh jezikovnih skupnosti na Koroškem.